Prostata je največja in najpomembnejša dodatna žleza moškega spolovila. Ima obliko in velikost kostanja, tehta pa okrog 20 gramov. Leži neposredno pod sečnim mehurjem in obdaja začetni del moške sečnice (urethra masculina). Sestavlja jo 30-50 alveolotubularnih žlez, katerih izvodilca se odpirajo v sečnico.

Prostatični izcedek je belkasta, rahlo alkalna (pH = 7,29), lepljiva tekočina specifičnega vonja, ki med drugim ščiti dedni zapis (DNA) in omogoča premikanje spermijev. Njegova alkalnost nevtralizira kislost vaginalne sluznice in tako podaljša življenjsko dobo spermijev.

Prostata je v otroštvu majhna, v puberteti pa začne rasti pod vplivom androgenov (moških spolnih hormonov), predvsem dihidrotestosterona, ki ga izloča skorja nadledvične žleze.
Od konca pubertete do nekje 40. leta ima stalno velikost, nato pa zopet začne rasti iz neznanega razloga (verjetno zaradi hormonskih sprememb), to imenujemo benigna hiperplazija prostate. Simptoma omenjene bolezni sta predvsem pogosto oziroma oteženo uriniranje, lahko pa napreduje do te točke, da je uriniranje zelo boleče ali celo onemogočeno. Takrat je potrebna operacija, drugače pa se jo zdravi z bolj neinvazivnimi metodami.

Najpogostejša oblika raka pri moških v razvitih državah je ravno rak prostate. Kot pri vseh drugih oblikah raka je za uspešno zdravljenje tudi pri tem zelo pomembno zgodnje odkrivanje, zato so za moške po 40. letu priporočljivi redni rektalni pregledi in tudi merjenja specifičnega prostatičnga antigena.