Mediteranska hrana vsebuje veliko zdravih elementov, kot so sveže sadje in zelenjava, olivno olje, česen in seveda ribe. Študije so pokazale, da imajo tisti ljudje, ki imajo ribe pogosto na jedilniku, manjše tveganje za razvoj srčnih in tudi mnogih drugih bolezni. Vzrok za to je v omega 3-maščobnih kislinah.

Omega 3-maščobne kisline so polinenasičene maščobne kisline in so esencialne, to pomeni, da jih človeški organizem nujno potrebuje, ni pa jih sposoben sam sintetizirati (proizvesti), zato jih moramo zaužiti s hrano. Ravno v ribah (tuna, losos,….) in tudi drugi morski hrani, npr. v algah je veliko omega 3-maščobnih kislin. Bogat vir so tudi oreščki.

Omega 3-maščobne kisline pomagajo zavirati vnetje, prav tako pa zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni, kot so rak, artritis in srčno-žilne bolezni. Pomagajo pri zmanjševanju nivoja holesterola, zniževanju krvnega tlaka, blaženju diabetesa, revmatoidnega artritisa, osteoporoze in duševnih motenj, kot sta depresija in shizofrenija.

Nujno so potrebne za normalno funkcijo možganov, rast in tako telesni kot duševni razvoj. Simptomi pomanjkanja so utrujenost, slab spomin, suha koža, težave s srcem, nihanje razpoloženja, depresija. Prenatalno pomanjkanje (=pred rojstvom) pa se kaže v motnjah duševnega razvoja in s slabšim vidom.

Poleg omega 3-maščobnih kislin pa poznamo tudi druge polinenasičene maščobne kisline, na primer omega 6. Te se nahajajo predvsem v mesu in za razliko od omega 3 vnetje pospešujejo, zato je zelo pomembno, da sta njuni količini v zdravem razmerju.

Ravno pri mediteranski prehrani, ki mesa ne vsebuje (oz. ga je zelo malo) je to razmerje ugodno, zato bi si lahko sploh v poletnem času večkrat privoščili kaj morskega.