V razvitih državah so kardiovaskularne (srčno-žilne) bolezni en izmed najpogostejših krivcev za slabšo kvaliteto življenja, njihove posledice pa zelo pogost vzrok za prezgodnjo smrt.
V zadnji letih se zato se upravičeno promovira zdrav način življenja in svari pred visokimi koncentracijami maščob v krvi. Tako se dnevno srečujemo s pojmom holesterol, za katerega pravzaprav zelo malo ljudi ve kaj je in kakšno vlogo ima.

Holesterol je po strukturi lipid (maščoba) in je nujno potreben za normalno delovanje našega organizma, saj je sestavni del celičnih membran, iz njega s pomočjo določenih kemijskih reakcij nastajajo steroidni hormoni, žolčne kisline(soli) in vitamin D3. Vključen je torej v celo paleto različnih procesov – prek žolčnih kislin v prebavo maščob, prek steroidnih hormonov v endokrini nadzor delovanja organizma in prek vitamina D v nadzor količine kalcija in fosfata in tako posredno tudi na zgradbo kosti.

Naše telo ga je sposobno ob potrebi proizvesti iz drugih snovi, zato pomanjkanje holesterola ni pogosto. Problem nastane, ko ga je preveč. Do tega pride pa predvsem zaradi neuravnotežene prehrane, nahaja pa se povsod, kjer je živalska maščoba (meso, jajca, mlečni izdelki,…). Poleg tega je izločanje holesterola iz telesa zelo dolgotrajen in neučinkovit proces. Namreč, soli žolčnih kislin so edina oblika holesterola, ki se izloča iz telesa, pa še te se v večini v črevesju reabsorbirajo (vsrkajo) in se tako vrnejo v jetra.

Holesterol ni topen v krvi, zato se mora za prenos po njej do tarčnih tkiv (celic) vezati na lipoproteinske prenašalce, to sta HDL in LDL (poljudno imenujemo LDL »slab«, HDL pa »dober« holesterol, v resnici pa je holesterol en sam, le veže se na različne prenašalce). LDL prenaša holesterol iz jeter (kjer v glavnem nastaja) do celic, ki ga sprejmejo, HDL pa v obratno smer.

Celica pa lahko sprejme le omejeno količino holesterola, prinešenega z LDL. Odvečno količino le-tega HDL prenese nazaj do jeter. Torej – ni pomembna absolutna količina LDL in HDL, ampak razmerje med njima; ugodno razmerje zagotavlja, da se bo ves holesterol, ki ga celica ni sprejela, vrnil v jetra. V nasprotnem primeru se odvečni holesterol prerine v žilno steno, kjer povzroči vnetni odgovor. Celice, ki se na vnetje odzovejo, pa za razliko od ostalih lahko sprejmejo neomejeno količino holesterola in zaradi tega posledično tudi propadejo. Njihov propad povzroči novo vnetje in kot začaran krog se žilna stena zaradi nalaganja teh propadlih celic postopoma debeli (ATEROSKLEROZA), lahko se celo popolnoma zamaši. Zaradi zmanjšanega premera zadebeljene žile lahko prekrvavitev ustavi tudi krvni strdek. Če do ishemije (slabe prekrvavitve oz. neprekrvavljenosti tkiva) pride v koronarni (srčni) žili, pride do miokardnega infarkta, v možganih pa v tem primeru pride do možganske kapi. Zelo pogosta posledica obeh je smrt, vsekakor pa ostanejo posledice, ki tako ali drugače slabšajo kvaliteto življenja.

Dejavniki za tveganje za razvoj ateroskleroze in ostalih kardiovaskularnih bolezni so diabetes, hipertenzija, kajenje, starost, debelost, premajhna telesna aktivnost in v določeni meri pa tudi dedne predizpozicije.

Boleznim srca in ožilja se lahko izognemo z uravnoteženo prehrano in z zmerno telesno aktivnostjo, zato si za sprostitev namesto poležavanja na kavču izberimo sprehod v naravi.